APDEJT.si

Vrhovno sodišče ZDA je napovedalo, da bo ponovno preučilo sporno imigracijsko politiko, ki jo je sprejela prva Trumpova administracija in je zavračala potencialne prosilce za azil na meji. To je prvi večji primer imigracijske politike v tem mandatu, o katerem bo odločalo sodišče.

Papež Leon XIV. je ob jubileju revnih pozval svetovne voditelje in katoličane, naj pomagajo marginaliziranim in se borijo proti revščini. Poudaril je, da je socialna pravičnost ključnega pomena za mir in sočutje. V Vatikanu je papež pozval k pomoči ljudem na robu družbe in poudaril pomen socialne pravičnosti, ki jo je postavil v središče svojega pontifikata.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Slovaški premier Robert Fico je študentom, ki so med njegovim srečanjem z dijaki srednje šole v Popradu demonstrativno zapustili dvorano v znak podpore Ukrajini, predlagal, naj odidejo v Ukrajino in se borijo.

V Rimu je potekalo srečanje med albansko in italijansko vlado, kjer so podpisali 16 sporazumov o sodelovanju. Pedagog Geron Kamberi je srečanje označil za pomemben korak v odnosih med državama, pri čemer Italija podpira Albanijo na njeni poti v Evropsko unijo.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Predsednik Ruske federacije, Vladimir Putin, je izrazil sožalje ob smrti profesorja civilnega prava na Državni univerzi v Sankt Peterburgu (SPbGU), Jurija Tolstoja, ki je bil Putinov učitelj. Slovo od profesorja Tolstoja je potekalo v Sankt Peterburgu.

Odbor za obrambo državne dume je zavrnil predloge sprememb, ki bi potrojile mesečne plače vojakov na obveznem služenju. Poslanec Mihail Deljagin je pojasnil, da do povišanja ne bo prišlo.

Poslanca državne dume Anatolija Voronovskega, ki mu bodo morda odvzeli poslansko imuniteto, sumijo korupcije. Predsednik komisije državne dume za mandatna vprašanja, Otar Aršba, je dejal, da je Voronovski pripravljen sodelovati v preiskavi.

Rusija in Indija načrtujeta podpis sporazuma o mobilnosti delovne sile na prihajajočem decembrskem vrhu. Namen dokumenta je olajšati zaposlovanje indijskih državljanov v Rusiji.

Britanski državljan Patrick je pobegnil z letališča v Delhiju, potem ko je pristal. Bil naj bi deportiran v Združeno kraljestvo preko Tajske, a je uspel ubežati oblastem. Policija je sprožila iskalno akcijo.

Po padcu Assadovega režima v Siriji se je znatno zmanjšalo število prošenj za azil v Nemčiji in EU. Hkrati se povečuje število ljudi, ki se vračajo v domovino.

Nekdanja uradnica iz ruskega Magadana je umrla v Tajski zaradi predoziranja z mamili. Za seboj je pustila dva otroka, ki nimata sredstev za vrnitev v domovino, poroča Mash.

Število žrtev požara v domu za ostarele v Tuzli se je povečalo na 13, saj je sinoči umrla še ena pacientka, ki so jo zdravili v Univerzitetnem kliničnem centru Tuzla. V požaru, ki je izbruhnil v torek zvečer, je bilo ranjenih več kot 30 ljudi, med njimi trije policisti in šest gasilcev.

V Dohi se je zaključil drugi svetovni vrh o socialnem razvoju, trideset let po prvem srečanju v Kopenhagnu. Govorniki so delili izkušnje o napredku in pozvali k pomoči, s ciljem izpolnitve obljub, danih v obeh mestih. Poudarili so pomembnost izobraževanja in zdravstvenega varstva, ter ponovno potrdili zavezo, da bodo ljudje v središču razvoja.

Izvolitev Zohrana Kwama Mamdanija za župana New Yorka, ki ima indijske korenine, je povzročila val navdušenja v Indiji. Indijski opozicijski politiki pozdravljajo Mamdanija, ki ima tudi muslimanske korenine iz Gujarata, medtem ko nacionalistični politiki izražajo nezadovoljstvo. Njegova zmaga je sprožila praznovanja, ki so vključevala citiranje zgodovinskega govora prvega indijskega premierja Nehruja in Bollywoodsko zabavo. Družina Mamdanija v Indiji načrtuje veliko proslavo ob njegovem uspehu.

Približno 250.000 venezuelskih imigrantov v ZDA je izgubilo zaščito pred deportacijo, saj se je iztekel rok veljavnosti začasnega zaščitnega statusa (TPS). To pomeni, da se soočajo z negotovo prihodnostjo in strahom pred deportacijo.

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Število žrtev požara v domu za upokojence v Tuzli se je povečalo na 12, potem ko je v Univerzitetnem kliničnem centru umrla še ena oseba. Med več kot 30 poškodovanimi so tudi pripadniki reševalnih služb. Direktor doma za upokojence je po tragediji odstopil, tožilstvo pa je zaključilo preiskavo.

Tunizija je v letu 2025, pod pritiskom Evropske unije za zajezitev prehodov v Sredozemlju, repatriirala približno 10.000 nezakonitih migrantov iz podsaharske Afrike. Država se trudi obvladovati migracije in zavrača vlogo tranzitne cone za iskalce azila, ki želijo potovati v Evropo.

Nemška vlada je ponudila denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki so obtičali v Pakistanu, če opustijo poskuse priselitve v okviru programa preselitve. Približno 2.000 Afganistancev je bilo odobrenih.

Predsednik Vlade Republike Srbske, Savo Minić, je izrazil sožalje in ponudil pomoč prebivalcem Tuzle po tragediji, ki se je zgodila v domu za upokojence. Vlada Republike Srbske je ponudila vso razpoložljivo pomoč mestu Tuzla po nesreči v domu za starejše.

Donald Trump je pozval k takojšnji ponovni vzpostavitvi delovanja ameriške vlade po rekordno dolgem prekinitvi. Napovedal je tudi, da bo rešil še en konflikt, pri čemer je omenil ukrajinskega.

Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.

Vladimir Putin je imenoval Vitalija Koroleva, namestnika vodje Federalne protimonopolne službe (FAS), za vršilca dolžnosti guvernerja Tverske oblasti. Med srečanjem je Putin poudaril pomembnost Tverske oblasti kot pomembnega središča ruske zemlje in izrazil pričakovanje aktivne pomoči regije pri projektu hitre železniške povezave med Moskvo in Sankt Peterburgom. Korolev se je zahvalil za zaupanje in izrazil pripravljenost prevzeti vodenje regije.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je v Kongresnem centru Qatar National odprl Drugi svetovni vrh o socialnem razvoju. Poudaril je, da socialnega razvoja ni mogoče doseči brez miru in stabilnosti. Na obrobju vrha se je Amir srečal tudi z več voditelji prijateljskih držav, ki so se udeležili dogodka.

Predsednik Milatović je v Dohi poudaril, da je pravi družbeni razvoj mogoč le z odpravljanjem revščine, socialno vključenostjo in dostojnim delom. V Podgorici pa bosta zgrajena dva dnevna centra za osebe s posebnimi potrebami, eden za uporabnike do 27 let in drugi za starejše. Projekt bo izboljšal sistem podpore in kakovost življenja uporabnikov in njihovih družin.

Papež Leon XIV. je bil globoko ganjen ob ogledu videoposnetka, ki prikazuje težke razmere, v katerih se znajdejo migranti v Združenih državah Amerike. V času, ko mnogi svetovni voditelji migrante obravnavajo kot kriminalce ali grožnjo, podpora voditelja Rimskokatoliške cerkve, ki šteje 1,4 milijarde vernikov, predstavlja pomembno spodbudo za zagovornike migrantov.

Latvijske oblasti načrtujejo spremembe v sistemu pomoči za ukrajinske begunce v prihodnjih letih. Razlog za to so spremenjene državne prioritete in povečanje obrambnih izdatkov. V Latvijo mesečno prispe od 500 do 600 beguncev iz Ukrajine, financiranje programa podpore pa bo pregledano v državnem proračunu za prihodnje leto.

V Gazi se hrana počasi vrača na police, vendar so zaloge še vedno močno nezadostne. Združeni narodi pozivajo k širšemu dostopu in nadaljnji finančni podpori, da bi pomagali rešiti lakoto v regiji. Dostavljenih je bilo že milijon paketov s hrano.

V Rimu je bil razglašen dan žalovanja za romunskega gradbenega delavca Octaya Stroicija, ki je umrl v bolnišnici po tem, ko ga je enajst ur reševalna služba reševala izpod ruševin srednjeveškega stolpa Torre dei Conti, ki se je delno zrušil med restavracijskimi deli. Tožilstvo je sprožilo preiskavo o uboju iz malomarnosti. Žalost izrekajo tudi romunski uradniki.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil, da politična deklaracija iz Dohe služi kot 'pospeševalni odmerek' za razvoj in celovit, na ljudi osredotočen načrt. To je poudaril na svetovnem vrhu o socialnem razvoju, ki se je odvijal v Dohi.

Vladimir Putin je napovedal, da bodo raketni sistemi "Sarmat" začeli poskusno bojno pripravljenost leta 2025, polno bojno pripravljenost pa leta 2026. O razvoju raketnega kompleksa je bilo prvič govora decembra 2013.

Ministerka za družino in socialne storitve Mahinur Özdemir Göktaş in minister za delo in socialno varnost Vedat Işıkhan sta odpotovala v Doho, glavno mesto Katarja, da bi se udeležila 2. svetovnega vrha o socialnem razvoju.

Guverner države Kaduna, Uba Sani, je izrazil zavezanost zagotavljanju dostopnih stanovanj za državljane in poudaril prizadevanja za premostitev stanovanjske vrzeli v državi. Pohvalil je tudi pobudo predsednika Tinubuja za opolnomočenje prebivalcev v vseh oddelkih po državi, pri čemer je poudaril njen pozitiven vpliv na revne in ranljive.

Minister za delo in socialno politiko Borislav Gucanov se je s svojo delegacijo udeležil Druge svetovne konference o socialnem razvoju, ki jo je v Dohi v Katarju organizirala Organizacija združenih narodov (OZN). Na konferenci, na kateri je sodelovalo več kot 8000 delegatov z vsega sveta, je minister Gucanov nagovoril udeležence v imenu Bolgarije in sodeloval na dogodku o krepitvi treh stebrov socialnega razvoja: odpravi revščine, polni in produktivni zaposlitvi ter dostojnem delu za vse.

FSB je aretiral 37-letnega Moskovčana, osumljenega državne izdaje, ker je obveščevalni službi države članice NATA posredoval informacije o opozicijsko usmerjenih ruskih državljanih. Te informacije naj bi NATO uporabil za pridobivanje sodelavcev. Osumljenec je načrtoval pobeg v tujino, kjer so mu njegovi nadzorniki obljubili pomoč.

V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.

Nemška vlada, natančneje Ministrstvo za notranje zadeve, ponuja finančno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki že imajo obljubljeno možnost vstopa v Nemčijo in trenutno čakajo v Pakistanu, da bi jih spodbudila k odpovedi tej možnosti. To je poskus vlade, da zmanjša število afganistanskih beguncev, ki prihajajo v Nemčijo.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je opozorila, da so potrebni nujni ukrepi za reševanje financiranja osnovnih zdravstvenih sistemov v številnih državah, ki se soočajo z velikim dolgom in zmanjševanjem mednarodne pomoči. Generalni direktor SZO, Tedros Adhanom Ghebreyesus, je poudaril, da svet stoji pred globalno izredno situacijo financiranja zdravstva, ki zahteva usklajeno in nujno ukrepanje. SZO je objavila vrsto priporočil za obvladovanje kratkoročnih in dolgoročnih posledic drastičnega zmanjšanja mednarodne pomoči, ki je resno prizadela osnovne zdravstvene storitve v mnogih regijah.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča izvajanje nabora vojakov skozi vse koledarsko leto. Zdaj se lahko zdravniški pregledi izvajajo kadarkoli. Podpisal je tudi zakon, ki dovoljuje vpoklic rezervistov na usposabljanja za zaščito ključnih infrastrukturnih objektov. Sprejet je bil tudi zakon o razširitvi pogojev za brezplačno pravno pomoč državljanom.

Ministri za zunanje zadeve muslimanskih držav so podprli povojni okvir za Gazo, kjer bi Palestinci prevzeli nadzor nad varnostjo in upravljanjem, ter poudarili pomen mandata ZN za stabilizacijsko silo. Turčija si želi povojne ureditve, v kateri bi Palestinci zagotavljali varnost. ZDA so članicam Varnostnega sveta ZN predložile osnutek resolucije o ustanovitvi mednarodne sile v Gazi za najmanj dve leti, ki bi ZDA in drugim sodelujočim državam omogočala širok mandat za upravljanje in zagotavljanje varnosti do konca leta 2027, z možnostjo podaljšanja.

Države OECD beležijo rekordno število prošenj za azil, a manj trajnega priseljevanja. Na trgu dela se pojavljajo neenakosti, saj se migranti pogosto srečujejo z ovirami pri zaposlitvah in prejemajo nižje plače.

Zaradi skupnih prizadevanj centralne in lokalne vlade se je priključenost na kanalizacijsko omrežje v Novem Tajpeju povečala s 50 % leta 2016 na 70 % letos. Poslanka Su Čiao-hui je ob obisku okrožja Šulin poudarila, da so prizadevanja za izboljšanje infrastrukture ključnega pomena, vendar je priključenost v okrožjih Šulin, Sanšija in Jingge še vedno pod 50 %.

Venezuela in Kolumbija sta leta 2024 vodili po številu prošenj za azil iz Latinske Amerike v razvitih državah, pri čemer je devet držav iz te regije med glavnimi prosilci, kaže poročilo OECD. Venezuela je z skoraj 245.000 prosilci na vrhu držav izvora znotraj OECD, sledi pa ji Kolumbija s skoraj 157.000 prosilci. Večina prošenj iz Latinske Amerike je bila usmerjena v Združene države.

Podpredsednik kabineta ministrov Kirgizistana, Edil Bajsalov, je sodeloval na prvem srečanju voditeljev Globalnega zavezništva za boj proti lakoti in revščini v Dohi (Katar). Bajsalov je poudaril, da po svetu stotine milijonov ljudi trpi zaradi lakote, revščine in pomanjkanja, pri čemer je posebej izpostavil potrebo po pomoči palestinskemu narodu.

Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov je bil na Tajvanu predlagan zakon o spremembi meteorološkega zakona, ki bi vročino uvrstil med naravne nesreče. Vodja meteorološkega urada, Lü Guochen, je poudaril, da bo zagotovil natančnejše podatke za prilagajanje visokim temperaturam. Ministrstvo za promet napoveduje osnutek zakona do novembra, vendar poudarja, da je usklajevanje različnih stališč še potrebno.